O avtorjih
Iztok Osojnik, rojen 1951, je komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega »podrealističnega gibanja«, umetniškega »Garbage art« (Kjoto) in glasbenega »Papa Kinjal Band«, »Hidrogizme« ter drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v vili Herberstein, Vilenica, Zlati čoln in drugih). Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani (1977), podiplomsko je študiral v Osaki, trenutno pa zaključuje doktorski študij iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Do sedaj je objavil 26 avtorskih knjig poezije, nazadnje Izbrisano mesto (2010), 4 romane in 2 zbirki esejev in študij. Njegove knjige in druga besedila so objavljeni v več kot 25 jezikih. Za svoje delo je dobil vrsto domačih in tujih nagrad. Živi in dela v Ljubljani.
Taja Kramberger, rojena 1970, je pesnica, esejistka, prevajalka in zgodovinska antropologinja. Je glavna urednica revije Monitor ZSA – Revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije, ki izhaja pri Univerzi na Primorskem v Kopru (Založba Annales). Živi v Kopru, kjer je tudi zaposlena na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Doslej je objavila sedem knjig poezije, od tega pet v slovenščini: Marcipan (1997), Spregovori morje (1999), Žametni indigo (2004) Vsakdanji pogovori (2006) in Opus quinque dierum (2009). V avstrijski bibliofilski založbi Edition Thanhäuser iz Ottensheima je izšla dvojezična zbirka Gegenströmung/Protitok (2002). Večjezična knjiga Mobilizacije/Mobilizations/Mobilisations/Mobilitazioni je izšla leta 2004. Njene pesmi so bile objavljene v različnih literarnih antologijah in revijah v različnih jezikih in deželah. Udeležila se je številnih mednarodnih literarnih srečanj v Evropi in Kanadi. V slovenščino prevaja literarna dela (vrsto revijalnih objav, pet knjig, med njimi Roberta Juarroza, Micheleja Obita, Neringo Abrutyte, Gaa Xingjiana etc.) in znanstvena besedila (Pierra Bourdieuja, Loïca Wacquanta, Rolanda Barthesa, Lucette Valensi, Nathana Wachtela, Michela de Certeauja, Denise Jodelet, Iana Kershawa itd.), objavila je vrsto esejev in člankov o literaturi in umetnosti.
Jani Kovačič, rojen 1953, že od vsega začetka piše poetične štorije o ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi, a hkrati tudi zahtevne zvočne slike. Aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost krasijo besedila. Mestni ljudski pevec, izumitelj, raziskovalec človeških duš in nesmrtni individualec. Silno občuduje človeško neumnost: Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj, pristaš novega humanizma in solidarnosti, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Slava je nepotrebno breme, ki dela stvari predvidljive. V KUD-u France Prešeren je predstavljal svoje nove pesmi v novem ciklu Akkkustik teArter. Postal je komot in ne izdaja plošč, ne tu ne tam. Ostanejo vam le nastopi – deliriji enkratnosti in spominske bombe. Ob osamosvojitvi je s Tolovajskimi baladami napovedal privatiziranje v vseh oblikah, a ob vstopu v Evropo je že leto prej v Bulvar Bankrotu (2003) napovedal izgubo identitete in prazno pogoltnost. Slovo od 20. stoletja je zapeto na Baladah s ceste I. in II. Postbožični psalmi pa napovedujejo nove čase post-biblično-mitičnih razsežnosti. Jazz je postal globalni etno in v Jazzitettah (2006) ustvarja nov tip urbanega jazza. Študijski nastop s premiernimi izvedbami stare srednjeveška glasbe trubadurjev (2007) je razkrival delce tega obdobja v slovenskih deželah. Zanimiv nastop (2008) s skupino mladih glasbenikov Slovenia United uglasbuje ljudske motive. Vendar so Jazzitette glasba 21. stoletja, zato so tudi najvišji domet programa Akkustik teArter. Leta 2009 je izdal knjigo KNJIGA in pripravil koncert Prastarih pesmi. Za 2010 pripravlja nastop “Dizel Slavček & Godba na dihala” z žepno pihalno godbo s pesmimi za na koncerte, fešte in ulice. Izšla pa je tudi dolgo pričakovana CD-plošča z Big Bandom RTV Slovenija “Cerberus Hotel – Jazzitette”.
Barbara Korun, rojena 1963, je diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Že med študijem je začela poučevati na ljubljanskih gimnazijah, zdaj je lektorica in dramaturginja v ljubljanskem gledališču SNG Drama.
Po izidu svoje prve knjige, zbirke pesmi Ostrina miline (1999), za katero je tudi prejela nagrado za najboljši prvenec leta, je začela nastopati z recitacijami svoje poezije, pa tudi kot moderatorka literarnih pogovorov in bralka vsakovrstne poezije.
Sodelovala je z Ludwigom Hartingerjem pri pregledovanju pesniške zapuščine Srečka Kosovela za knjigo Ikarjev let, skupaj s svetovno znanim glasbenikom, tolkalistom Zlatkom Kaučičem pa je leta 2006 posnela CD s pesmimi Srečka Kosovela pod naslovom Vibrato tišine.
Barbara Korun je bila izbrana za predstavnico Slovenije v evropskem projektu kulturnih prestolnic Cork 2005 – The European Capital of Culture ter pri enakem projektu Ruhr 2010. Knjiga njenih izbranih pesmi v prevodu pesnika Thea Dorgana je doživela tudi nekaj zelo pohvalnih odmevov v Ameriki in na Irskem. O samem procesu prevajanja, o avtorici in o Sloveniji pa je bil posnet tudi 45 minutni dokumentarec Songs of Earth and Light v produkciji irske nacionalne televizije v režiji Padraiga Trehyja (2006).
Tatjana T. Jamnik, rojena 1976, je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2009 izdala pesniško zbirko Brez. Piše poezijo in kratko prozo, ki je bila objavljena v slovenskih in tujih literarnih revijah, antologijah in zbornikih. Preživlja s prevajanjem leposlovja iz češčine in poljščine (leta 2009 je prejela priznanje za najboljšo mlado prevajalko), urejanjem in lektoriranjem leposlovja ter poučevanjem slovenščine kot tujega jezika.
Goran Janković je rojen 1959 v Zenici. Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti na Univerzi v Sarajevu. Živi v Ljubljani in dela v KUD-u France Prešeren kot založniški urednik.
Hana Kovač, roj. 1976, dipl. kulturologinja, po poklicu režiserka, prevajalka, urednica in založnica in pesnica, dramatičarka.
